Kronične in akutne rane imajo različni čas celjenja, vendar lahko tudi drugi dejavniki vplivajo na čas, ki je potreben, da se rana zaceli. Življenjski slog, zdravje in drugi dejavniki lahko vplivajo na bolnikovo zdravje in sposobnost celjenja rane.
Akutne in kronične rane imajo različni čas celjenja. Akutne rane (opekline, ureznine, odrgnine itd.) se celijo hitreje (v približno 2 do 4 tednih) kot kronične rane, katerih povprečni čas celjenja je pogosto 210 dni1. Kronične rane pa so običajno povezane z osnovno boleznijo, kot npr. sladkorna bolezen ali venska ali arterijska insuficienca, ki jih je treba zdraviti sočasno.
3 faze celjenja:
1 / Faza čiščenja
Takoj po nastanku rane se sproži pomemben celični mehanizem. Prične se proces „fiziološkega“ čiščenja. Rana se sama znebi denerviranega, poškodovanega tkiva, ki je postalo odveč. Rana je lahko prekrita z rumenkasto plastjo (fibrinske obloge), kar zahteva ustrezno lokalno zdravljenje za odstranitev denerviranega tkiva.
2 / Faza granulacije
Rana dobi zrnat videz. Pravzaprav nastane nešteto majhnih tvorb v obliki malin (granulacijsko tkivo), ki postopoma zapolnijo rano. Rana dobi rdečkast, svetleč videz, kar je posledica intenzivne proizvodnje kolagena in nastajanja novih krvnih žil v telesu, ki nadomestijo uničene.
3 / Faza epitelizacije
Postopoma, začenši od robov, se rana (skozi neopazne kontrakcije) končno zapre. Izgleda suho. Nova koža, sprva rožnata in tanka, nastaja in se oblikuje postopoma, dokler ne prekrije celotne rane in se spremeni v brazgotino. Brazgotina pogosto ostane svetlejša od okoliške kože, dokler celice, polne melanina, odgovorne za barvo kože, ne odigrajo svoje vloge, kar lahko traja še več mesecev. Nove povrhnjice nekaj tednov po celjenju sploh ne smemo izpostavljati soncu.
ALI STE VEDELI?
1- Poročilo za Ministra za socialno varnost in Francoski parlament o gibanju odhodkov in prihodkov zdravstvenega zavarovanja v letu 2014. (Zakon z dne 13. avgusta 2004) – julij 2013