Preležanine so pogoste pri osebah, ki so dlje časa nepokretne v postelji ali so imobilizirane zaradi bolezni ali nesreče.
Gre za rane (razjede), ki zahtevajo pogosto nego, kar lahko traja nekaj mesecev. Po večini se pojavljajo pri starejših bolnikih.
Kaj je dekubitus?
Dekubitus je kronična rana, ki se pojavi ob dlje časa trajajočem sedenju ali ležanju. Dolgo obdobje neaktivnosti namreč ustvarja pritisk na predele telesa, ki nosijo težo. Ta pritisk ustvarja tlak, ki stiska tkivo med dvema trdima površinama in tako preprečuje normalen pretok krvi, kar privede do zmanjšane oskrbe s kisikom. Pride do poškodbe tkiva, iz česar se kasneje razvije rana.
V številnih primerih se preležanine pojavijo na trtični kosti in na peti, saj so to nekatera od primarnih območij, ki nosijo težo pri invalidnih bolnikih ali bolnikih z zmanjšano mobilnostjo. Pojavijo se lahko tudi na komolcih, lopaticah ali na zatilju.
Preležanine so glede na težo razvrščene v štiri stopnje:
- 1. stopnja: Vztrajna rdečina kože. Za prvo stopnjo je značilna rdečina, ki se na koži pojavi ob pritisku in ne zbledi. Zgornji sloj kože še ni poškodovan, rana še ni nastala. Na tej stopnji je treba pričeti z zdravljenjem. Priporočljivo je, da se predela na koži ne masira, saj to lahko stanje še poslabša.
- 2. stopnja: Erozija epidermisa in dermisa. Oblikuje se rana, koža je poškodovana.
- 3. stopnja: Poškodba prizadene epidermis, dermis in hipodermis. Tkivo je nekrotično (črno), vidne so kraste. Opomba: preležanine so na površini vedno videti manjše, vendar se širijo v globino.
- 4. stopnja: Globoke preležanine. Globoka nekroza tkiva, lahko so prizadete kosti, tetive in mišice.
Dejavniki tveganja za nastanek preležanin:
- Nepokretnost
- Starost bolnika. Čeprav se lahko razjede zaradi pritiska včasih pojavijo tudi pri otrocih, so še posebej ogroženi bolniki, starejši od 70 let.
- Podhranjenost
- Kakovost kože. Tanjša kot je koža, večja je občutljivost na trenje, obremenitve in pritisk strižne sile.
- Inkontinenca, ki povzroča trajno vlažnost, zaradi česar je tkivo krhko in macerirano.
- Razlike v občutljivosti. Nekateri bolniki (včasih z nevrološkimi motnjami) morda ne bodo čutili bolečine in morda ne bodo imeli refleksa za spremembo položaja.
Zdravljenje preležanin
Ne glede na stopnjo, se mora zdravljenje preležanin pričeti čimprej.
Vrsta zdravljenja je odvisna od stopnje preležanin (reverzibilna ali nepovratna lezija). Če obstaja vidna lezija, jo je treba zaščititi z ustrezno oblogo. Če sta prizadeta epidermis in dermis, mora nadzor nad čiščenjem in celjenjem rane potekati pod zdravniškim nadzorom.
Ne glede na resnost preležanin, je prvi korak odstranitev pritiska. Bolnikov položaj je treba menjavati vsaki 2 do 3 ure. Namestitev specializirane postelje s posebnim ležiščem (pena, voda, zrak) in vzglavniki bo razbremenilo in prerazporedilo pritisk na rizične dele telesa. Zdravljenje mora spremljati ustrezen režim prehrane ter nadzor vseh spremljajočih bolezni.
Kako ravnati v nadaljevanju?
Vemo, da sta dve uri brez gibanja dovolj, da na koži nastanejo razjede zaradi pritiska. V pomoč so lahko naslednji preventivni ukrepi:
- Vedno preglejte dele telesa, kjer obstaja verjetnost, da se bodo pojavile razjede zaradi pritiska (predeli, ki nosijo obremenitev).
- Bolnika premaknite, tudi če to pomeni, da morate poklicati medicinsko sestro ali fizioterapevta.
- Bolnika temeljito umijte vsaj enkrat na dan in očistite mednožni predel vsakič, ko gre na stranišče.
- Za sušenje kože ne uporabljajte grobe tkanine.
- Vsak dan zamenjajte posteljnino.